Mnogi se v želji, da bi možgane ohranili aktivne, zatečejo k reševanju križank ali sudokujev, morda tu in tam preberejo kakšno knjigo in mislijo, da je to dovolj. Čeprav so te aktivnosti zabavne, pa žal niso zelo učinkovite za krepitev možganov. Raziskave kažejo, da je raznolika miselna aktivnost edina prava pot do dolgoročnega uspeha. Za boljši uspeh je potrebno izvajati različne možganske vaje, s katerimi krepimo spomin, logiko, pozornost in besedne zmožnosti.
Z rednim izvajanjem raznolikih vaj boste postopoma izboljšali svoje kognitivne zmožnosti, kar bo pozitivno vplivalo tudi na vaš vsakdanjik. Študije so pokazale, da monotonost nalog ne izboljša učinkovitosti možganov, ki se začnejo hitro dolgočasiti in avtomatizirati postopke. Kmalu vaje zanje več ne predstavljajo zadostnega izziva. Sicer boste z večjim številom rešenih križank vedno boljši pri reševanju tovrstnih nalog, vendar se bodo možgani prestrukturirali, avtomatizirali izziv in se pripravili na naslednjega. Avtomatizacija je odlična za naloge, ki jih opravljamo redno, na primer vožnja z avtomobilom ali s kolesom, a ni dovolj, da možgane ohranjamo v formi. Raven vaših možganskih vaj naj se z vsako vajo povečuje, prav tako pa poskrbite za njihovo raznolikost. Tako bodo vaši možgani ves čas izzvani in bodo lahko delovali na najvišji ravni.
Kot je pokazala raziskava dr. Sherry Willis, profesorice na Univerzi v Teksasu, so posamezniki z urjenjem možganov postali bolj učinkoviti pri opravljanju vsakodnevnih nalog različnih težavnostnih stopenj – od pisanja nakupovalnega seznama do upravljanja tehnične opreme. Raziskava kaže, da se jim je izboljšal spomin, izboljšave pa so trajale tudi do pet let po vadbi.
Pri tem veseli dejstvo, da je urjenje možganov pozitivno za vse generacije. Obsežna študija COGITO na inštitutu Max-Planck je pokazala, da možganske vaje izboljšujejo delovni spomin ljudi vseh starostnih skupin. V študiji sta sodelovali skupini mladostnikov, starih od 21 do 30 let in odraslih, od 65 do 80 let. Obe skupini sta opravili skupno 100 ur treninga z možganskimi vajami, s poudarkom na delovnem spominu, hitrosti obdelave in spominu.
Druga študija je pokazala, da lahko urjenje možganov koristi vašim možganom tudi po prvih nekaj znakih demence. Dr. Sylvie Belleville, profesorica na Univerzitetnem inštitutu Gériatrie de Montréal, je preučevala možganske vaje kot preventivni ukrep za pojav Alzheimerjeve bolezni. Belleville in njeni kolegi so odkrili, da lahko trening z možganskimi vajami izboljša spomin ljudi z blagimi kognitivnimi motnjami, vključno s tistimi, ki kažejo prve znake demence. Zanimivo je, da so nekatere študije, ki so poročale o pozitivnem učinku kognitivnega treninga pri osebah z blago kognitivno okvaro, opazile velik do zmeren učinek. To podpira kognitivni trening kot potencialno učinkovito metodo za odložitev kognitivnega upada pri osebah z blago kognitivno okvaro.
Willis SL, Tennstedt SL, Marsiske M, et al. Long-term effects of cognitive training on everyday functional outcomes in older adults. JAMA. 2006;296(23):2805-2814. doi:10.1001/jama.296.23.2805
Schmiedek F, Lövdén M, Lindenberger U. Hundred Days of Cognitive Training Enhance Broad Cognitive Abilities in Adulthood: Findings from the COGITO Study. Front Aging Neurosci. 2010;2:27. Published 2010 Jul 13. doi:10.3389/fnagi.2010.00027
Belleville S. Cognitive training for persons with mild cognitive impairment. Int Psychogeriatr. 2008;20(1):57-66. doi:10.1017/S104161020700631X
