Med osebo z demenco in njegovo lutko se lahko razvije odnos zaupanja in zaščite. To dosežemo tako, da terapevtsko lutko najprej predstavimo osebi z demenco. Ko lutko držimo pred osebo z demenco, govorimo z nekoliko prikritim glasom, medtem pa se čim manj premikamo, da se oseba lažje osredotoči na lutko. Povemo, kako je lutki ime (naj bo ime kratko) in predstavimo kratko zgodbo o njej. Lahko tudi zapojemo pesmico. Osebi z demenco nato ponudimo možnost, da se lutke dotakne. Z lutko naj vedno ravna ista oseba, saj lahko sprememba glasu in kretenj osebo z demenco zmede.
Ko se vzpostavi čustvena vez med osebo z demenco in lutko, jo lahko uporabimo kot motivacijo za sodelovanje pri osebni higieni, prehranjevanju, gibanju ali ostalih aktivnostih, ki jih oseba z demenco več ni želela opravljati. Čustvena vez je lahko tako tesna, da jo lahko vključimo tudi v ritual spanja in na ta način ublažimo težave pri motnjah spanja. Lutka lahko tako spi poleg osebe z demenco.
