IZVAJANJE VAJ Z ELASTIČNIMI TRAKOVI

IZVAJANJE VAJ Z ELASTIČNIMI TRAKOVI

IZVAJANJE VAJ Z ELASTIČNIMI TRAKOVI

Janja Meško

Foto: Freepik/dmytro_sidelnikov

Barvo traku prilagodimo glede na mišice, ki jih krepimo. Pri vajah za roke (ramenski obroč, komolec, zapestje) izberemo lažji trak, pri vadbi za noge (kolk, koleno, gleženj) pa težji trak. Osnova za izvajanje vaj je vedno rahlo napet trak, ki ga ovijemo okrog dlani ali stopala, dolžina traku pa naj bo nekje med 2 in 2,5 metra.

Da nam trak služi čim dlje, ga ne izpostavljajmo previsokim temperaturam, ostrim predmetom ali dolgim nohtom. Nikoli ne uporabljajmo traku, ki je že natrgan ali ima luknjice. Po vadbi lahko trak očistimo s tekočo vodo in milom in ga obesimo, da se posuši, oziroma se pri čiščenju držimo navodil proizvajalca.

Vaje vedno izvajamo pravilno, četudi naredimo manj ponovitev. Izogibamo se sunkovitim gibom, kar pomeni, da vaje izvajamo enakomerno in počasi, dihamo umirjeno in ne zadržujemo sape. Čim več vaj izvajamo obojestransko, da preprečimo asimetrije v telesu.

NAMEN VAJ

Vaje s trakom lahko izvajamo za preprečevanje:

  • slabe drže,
  • zmanjšane mišične moči in vzdržljivosti,
  • motenj ravnotežja in hoje,
  • omejenega obsega gibljivosti ali dolžine mišic in še kaj.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj osnovnih vadbenih idej za krepitev mišic ramenskega obroča in spodnjih okončin. Slikovno je prikazan začetni in končni položaj vsake vaje.

 

IZVAJANJE VAJ

Pri izvajanju krepitvenih vaj za ramenski obroč je pomembno, da najprej poravnamo držo, šele nato začnemo z vadbo. Izvedemo 10 ponovitev vsake vaje, delamo počasi, do bolečine.

1. Dvig rok spredaj:

Stojimo poravnano. Roke so ob telesu, komolci iztegnjeni. Trak namestimo z nogami, z rokami pa ga držimo tako, da je rahlo napet. Roke počasi dvigujemo do višine ramen in počasi spuščamo v začetni položaj. Pri spuščanju ne pustimo, da nam trak sunkovito potegne roke navzdol.

Začetni in končni položaj:

2. Odmik rok od telesa: Stojimo poravnano. Roke so ob telesu, komolci iztegnjeni. Trak ovijemo okrog dlani, da je rahlo napet. Obe roki odmaknemo od telesa in počasi vračamo v začetni položaj.

Začetni in končni položaj:

3. Zunanja rotacija v ramenskem sklepu: Stojimo poravnano. Roke so ob telesu, komolci pokrčeni 90 stopinj. Podlahti počasi odmaknemo navzven in jih nato vrnemo v začetni položaj.

Začetni in končni položaj:

4. Horizontalna abdukcija v ramenskem sklepu: Stojimo poravnano. Roke so v predročenju. Trak je rahlo napet. Roki odročimo in pazimo da roke ostanejo v isti višini kot so ramena. Počasi in kontrolirano vrnemo roke v začetni položaj.

Začetni in končni položaj:

Pri izvajanju krepitvenih vaj za spodnje okončine vaje izvajamo počasi, do bolečine. Izvedemo 10 ponovitev vsake vaje.

1. Pokrčenje kolka in kolena: Ležimo na hrbtu z oporo na komolcih. Trak ovijemo okrog stopala tiste noge, ki jo bomo pokrčili. Trak je rahlo napet. Nogo pokrčimo v kolku in kolenu in počasi vračamo v začetni položaj.

Začetni in končni položaj:

2. Odmik noge: Vaja se lahko izvaja na dva načina, in sicer leže na boku in/ali leže na hrbtu.

Na boku: Ležimo poravnani na boku. Trak ovijemo preko stopala noge, ki jo bomo dvigovali proti stropu. Z roko držimo trak, ki je rahlo napet, držimo, z nogo pa ga fiksiramo. Nogo dvigujemo proti stropu in jo počasi vračamo v začetni položaj.

Na hrbtu: Ležimo na hrbtu. Trak ovijemo preko stopala noge, ki jo bomo odmaknili od središčne linije. Z nasprotno roko držimo trak, ki je rahlo napet, z nogo pa ga fiksiramo. Nogo odmaknemo od središčne linije in jo vračamo v začetni položaj.

Začetni in končni položaj na boku:

Začetni in končni položaj na hrbtu:

3. Notranja rotacija v kolku: Ležimo poravnani na boku. Trak ovijemo okrog gležnjev in ga zavežemo. Pokrčimo kolk in koleno, zgornje stopalo počiva na spodnjem. Za izvedbo vaje odmaknemo zgornje stopalo od spodnjega in s tem raztegnemo trak. Kolen ne dvigujemo.

Začetni in končni položaj:

4. Zunanja rotacija v kolku: Vajo lahko izvajamo leže na hrbtu ali boku. V obeh primerih so kolena pokrčena 90 stopinj. Trak ovijemo čez kolena in ga zavežemo. Pri položaju na hrbtu istočasno odmaknemo obe koleni od središčne linije in ju počasi vračamo v začetni položaj. Če vajo izvajamo leže na boku, odmaknemo zgornje koleno od spodnjega. Stopali v obeh primerih ostaneta v stiku in ju ne premikamo.

Začetni in končni položaj na hrbtu:

Začetni in končni položaj na boku:

Morda vas bo zanimalo tudi: 

e-Obvestilnik

Spremljajte najnovejše prispevke in bodite pravočasno obveščeni o novih ponudbah.

UPORABA MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV PRI HOJI

UPORABA MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV PRI HOJI

UPORABA MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV PRI HOJI

Janja Meško

Foto: Freepik/freepik

Pripomočke za hojo, kot so bergle, sprehajalne palice ali hodulja, pogosto uporabljamo za razbremenitev spodnjega uda po poškodbi, operaciji, bolečini bodisi v gležnju, kolenu, kolku ali hrbtenici, zaradi oslabelosti mišic in pri motnjah ravnotežja. Pri njihovi uporabi je pomembna pravilna nastavitev višine, ki jo moramo vedno prilagoditi obutvi ki jo nosimo. Prav tako je pomembno, da se naučimo pravilne tehnike hoje.

 

BERGLE

Pri dokomolčnih in podpazdušnih berglah moramo biti pozorni, da pravilno nastavimo višino, ki je prilagojena obutvi in seveda vsakemu posamezniku.

DOKOMOLČNE BERGLE: Najprej se poravnamo. Berglo postavimo 10 cm pred in 15 cm stran od konice stopala. Komolec rahlo pokrčimo, ročaj pa mora biti v višini zapestja iztegnjene roke.

PODPAZDUŠNE BERGLE: Najprej se poravnamo, ramena naj bodo sproščena. Paziti moramo, da bergle ne pritiskajo preveč v pazduho, ker lahko to povzroča pritisk na živce. Med vrhom bergle in pazduho naj ostane približno dva prsta prostora. Del telesne teže prenašamo z rokami, ko se na bergle opiramo.

HOJA Z BERGLAMI

Poznamo več različnih možnosti hoje z berglami.

  • 3-TAKTNA HOJA

Pri 3-taktni hoji uporabljamo 2 bergli. Najpogosteje se uporablja po poškodbi, operaciji ali bolečini, ali pa takrat, ko se poškodovana noga ne sme obremenjevati.

Pri HOJI PO RAVNEM najprej z rokami obe bergli istočasno premaknemo naprej, nato poškodovano nogo položimo med bergli in se z rokami in iztegnjenimi komolci močno upremo na bergli. S tem razbremenimo poškodovano nogo, šele nato pristopimo z zdravo nogo. Paziti moramo, da bergel ne premaknemo predaleč naprej (nevarnost zdrsa).

  • 4-TAKTNA HOJA

Uporabljamo 2 bergli. Primerna je takrat, ko je dovoljeno skoraj popolno obremenjevanje poškodovane noge ali po operaciji hrbtenice.

  1. Najprej premaknemo berglo naprej na nepoškodovani strani.
  2. Naredimo korak naprej s poškodovano nogo.
  3. Premaknemo berglo na poškodovani strani in na koncu.
  4. Naredimo korak naprej z zdravo nogo.
  5. Ponovimo postopek od 1 do 4.
  • 2-TAKTNA HOJA

Uporablja se, kadar imamo slabše ravnotežje, ko je potrebna razbremenitev poškodovane noge ali ko imamo oslabele mišice. Uporabljamo 1 berglo ali sprehajalno palico.

BERGLA (ali sprehajalna palica) JE NA NEPOŠKODOVANI (ZDRAVI) STRANI.

Istočasno naprej premaknemo berglo na zdravi strani in poškodovano nogo. Sledi korak z zdravo nogo. Ta način hoje se uporablja pogosteje.

BERGLA (ali sprehajalna palica) JE NA POŠKODOVANI STRANI.

Istočasno naprej premaknemo berglo na poškodovani strani in poškodovano nogo, sledi zdrava noga. Ta način hoje se uporablja izjemoma.

RECIPROČNA HOJA (dve bergli ali sprehajalni palici)

Istočasno premaknemo nasprotno berglo in spodnji ud, npr. bergla na desni strani in leva noga. S takšno hojo lahko dosegamo večjo hitrost.

 

HOJA PO STOPNICAH

Osnovno pravilo pri hoji po stopnicah je ZDRAVJE GOR, BOLEZEN DOL. Uporabljamo 2 bergli.

Hoja navzgor (zdravje GOR): Postavimo se čim bližje stopnici in se naslonimo na bergle. Na stopnico najprej položimo zdravo nogo, na katero prenesemo težo in se dvignemo. Na isto stopnico položimo bergle, se na njih naslonimo in priključimo poškodovano nogo.

Hoja navzdol (bolezen DOL): Bergle položimo na spodnjo stopnico in se na njih z rokami močno upremo. Poškodovano nogo položimo med bergle in zraven dostopimo z zdravo nogo.

Pri uporabi pripomočkov za hojo previdnost ni odveč. Da bi preprečili možnosti dodatnih poškodb je še posebej potrebno, da smo pazljivi v primeru gladkih, mokrih in neravnih podlag ter tepihov. Vedno imejmo obuto obutev, ki je fiksna in nedrseča (ne natikači). Če imamo zmanjšano mišično moč ter zmanjšano možnost koordinacije in stabilnosti, se bomo namesto bergel odločili za HODULJO.

 

Kako lahko ugotovimo, ali je za nas bolj primerna uporaba hodulje ali bergel? Sedimo na stolu in se z rokami upremo na stol. Če ne moremo dvigniti zadnjice od podlage, se v raje odločimo za hoduljo. V primeru nejasnosti se je najbolje sicer posvetovati z zdravnikom, ki nam medicinsko tehnični pripomoček tudi predpiše, ali s fizioterapevtom.

Morda vas bo zanimalo tudi: 

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

Sistem terapevtske žoge temelji na mnogoterosti kinestetičnih občutkov pri kotaljenju, vodenju, podajanju, metanju in lovljenju. Njen glavni cilj je optimalno ohranjanje in razvijanje gibalnih sposobnosti, predvsem koordinacije gibanja in ravnotežja.

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Dotik je eno najpomembnejših čutil, preko katerega lahko raziskujemo, spoznavamo in se učimo. S pomočjo terapevtskega pristopa senzorične stimulacije lahko blažimo motnje senzornega procesiranja pri osebah z demenco.

Prednosti terapije z lutko

Prednosti terapije z lutko

Terapevtske lutke imajo široko področje uporabe v terapevtske namene. Uporabljajo se v logopediji, delovni terapiji, otroški psihologiji in psihiatriji ter pri odraslih z motnjami v razvoju.

e-Obvestilnik

Spremljajte najnovejše prispevke in bodite pravočasno obveščeni o novih ponudbah.

KAKO POTEKA FIZIOTERAPIJA NA DOMU?

KAKO POTEKA FIZIOTERAPIJA NA DOMU?

KAKO POTEKA FIZIOTERAPIJA NA DOMU?

Janja Meško

Foto: Freepik/freepik

Terapija na domu poteka individualno. V proces obravnave so vključeni tudi pacientovi svojci, saj je zelo pomembno, da lahko le-ti s pacientom neprekinjeno izvajajo aktivnosti, tudi ko terapevti niso prisotni.

Področje dela fizioterapije na domu pacienta zajema različna stanja, ki so lahko posledica poškodbe, bolezni ali dolgotrajnega zdravljenja v bolnišnici, zaradi:

  • prebolele možganski kapi,
  • poškodbe glave,
  • različnih post-operativnih stanj (endoproteze kolka/kolena, operirani zlomi) in poškodb,
  • nevroloških obolenj (Multipla skleroza, parkinsonizem),
  • kroničnih bolezenskih stanj,
  • prebolele okužbe s Covidom-19,
  • mišične oslabelosti
  • napredujoče gibalne težave zaradi pomanjkanja gibanja pacienta, npr. težje pokretni ali nepokretni, ki so zaradi različnih stanj obležali v postelji.

Fizioterapija na domu pomaga pacientu do večje samostojnosti pri vsakdanjih opravilih, individualna vadba pa vpliva na izboljšanje:

  • obsega gibljivosti sklepov ter mišične moči,
  • vzdržljivosti,
  • koordinacije,
  • ravnotežja,
  • zmanjšanje bolečine,
  • okretnosti in
  • splošnega dobrega počutja.

Terapevt po pregledu pacientove medicinske dokumentacije v prvi terapiji oceni motorično stanje in skupaj s pacientom določi kratkoročne in dolgoročne cilje rehabilitacije.

Ker so v fizioterapevtski proces vključeni tudi svojci, dobijo nasvete glede pravilnega postopanja med odsotnostjo terapevta, pravilne uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov (pripomočkov za hojo, vozička, postelje, opornic, itd.) in glede napotitve k specialistu.

Cilj fizioterapije na domu je v največji možni meri pomagati pacientu izboljšati in povrniti gibalne sposobnosti in doseči čim večjo funkcionalno samostojnost in neodvisnost. Njena glavna prednost je, da se izvaja v domačem okolju pacienta, ki ga zelo dobro pozna in je nanj tudi navajen, se v njem dobro počuti in je zato okrevanje lažje in hitrejše. Fizioterapija se v večini primerov izvaja kar v ali ob pacientovi postelji, pri tistih, ki so malo bolj okretni pa lahko tudi na blazini na tleh.

Fizioterapiji ŠILAK zagotovimo pripomočke, potrebne za rehabilitacijski proces. Število in intenzivnost obiskov je individualna po dogovoru, odvisna od potreb in želja pacienta in svojcev.

Morda vas bo zanimalo tudi: 

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

Sistem terapevtske žoge temelji na mnogoterosti kinestetičnih občutkov pri kotaljenju, vodenju, podajanju, metanju in lovljenju. Njen glavni cilj je optimalno ohranjanje in razvijanje gibalnih sposobnosti, predvsem koordinacije gibanja in ravnotežja.

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Dotik je eno najpomembnejših čutil, preko katerega lahko raziskujemo, spoznavamo in se učimo. S pomočjo terapevtskega pristopa senzorične stimulacije lahko blažimo motnje senzornega procesiranja pri osebah z demenco.

Prednosti terapije z lutko

Prednosti terapije z lutko

Terapevtske lutke imajo široko področje uporabe v terapevtske namene. Uporabljajo se v logopediji, delovni terapiji, otroški psihologiji in psihiatriji ter pri odraslih z motnjami v razvoju.

e-Obvestilnik

Spremljajte najnovejše prispevke in bodite pravočasno obveščeni o novih ponudbah.