Zaradi načina, kako demenca vpliva na spomin, imajo osebe z demenco večje težave, ko poskušajo narediti nove stvari. So pa lahko uspešne pri vseh znanih stvareh, kot so znani obrazi, znano okolje, znana hrana… Dejavnosti, kot so oblačenje, nega, kopanje in prehranjevanje, lahko tvorijo vzorec v vsakdanjem življenju. Rutine pomagajo osebi z demenco vedeti, kaj lahko pričakuje in ji pomagajo, da še naprej dela stvari sama. S tem se bo tudi bolje počutila.

Prednosti rutine

Učenje in kratkoročni spomin sta običajno prva kognitivna procesa, na katera vpliva demenca, vendar navade in globoko zakoreninjeni spomini pogosto izginejo zadnji. Ponavljanje, ki je vključeno v izvajanje vseživljenjskih rutin, lahko pomaga pri ohranjanju orientacije starejših, preprečuje motnje, tesnobo, neugodje in nasprotovanja.

Redno izvajanje dejavnosti, pa naj bo to fizična ali duševna naloga, lahko poveča verjetnost, da ta sposobnost ostane. Predvidljivost rutine lahko zmanjša tesnobo. Oseba z demenco se lahko počuti bolj udobno in samozavestno, če ve, kaj lahko pričakuje, rutina ji daje nekaj neodvisnosti. Dejavnosti, ki jih redno izvaja, kot so dnevno zlaganje perila, pripravljanje jedilnega pribora na mizo in podobno, lahko povečajo samozavest, ker jih lahko oseba izvaja samostojno. Zlasti v zgodnjih fazah demence, ko se oseba pogosteje zaveda kognitivnih pomanjkljivosti, ji je lahko neodvisnost pri nalogi spodbuda.

Prilagajanje rutine

Določanje dnevnega urnika in rutina pa ne pomagata le pri soočanju z izzivi kratkoročne izgube spomina pri osebi z demenco. Zmanjšujeta lahko tudi stres svojca, ki skrbi za osebo z demenco, tako, da je dan bolj organiziran, manjša pa je tudi možnost odzivnega vedenja osebe z demenco.

V blagih in zmernih fazah bolezni je morda potrebno manj spodbujanja, usmerjanja in nadzora, da oseba z demenco upošteva ustaljeno rutino. Če si oseba lažje zapomni, kako in kdaj mora opraviti določene naloge, potem je manj verjetno, da se bomo soočili z odzivnim vedenjem, povezanim z demenco, kot so vznemirjenost in izbruhi, ki pogosto izvirajo iz zmedenosti in frustracije.

Ko oseba z demenco postaja vse bolj prizadeta, moramo njeno rutino prilagoditi, da zagotovimo njeno zdravje in varnost. Čeprav njena dnevna rutina ne bo videti popolnoma enaka, kot je bila, preden se je razvila demenca, je še vedno koristno, da ohranimo nekatere bistvene elemente, kjer je le mogoče.

Ko vzpostavimo rutino, je pomembno, da ji potem čim bolj natančno sledimo, da smo dosledni, torej, da skrbimo, da je vse urejeno v pravem času in pravem zaporedju. Rutina ima velik pomen tudi med bivanjem osebe z demenco v bolnišnici ali v domu za starostnike.

Rutina kot pomoč

Raziskava, ki jo je opravila delovna terapevtka Lisa Patrick kaže, da ohranjanje rutinskih dejavnosti pomaga osebam z demenco med bivanjem v bolnišnici, da ostanejo neodvisni in so prej tudi odpuščeni iz domov.

Rutina je pravzaprav navada, ki jo izvajamo tako pogosto, da ji večinoma sploh ne namenjamo svojih misli. Naj bo to umivanje zob, oblačenje ali pa vožnja s kolesom, vsa ta znanja so integrirana nekje globoko v naših možganih in jih izvajamo podzavestno. Več kot lahko vključimo navad in dejavnosti iz življenja osebe pred napredovanjem demence, tem bolje bo. Prizadevajmo si, da prijetne vidike njihove osebne rutine vključimo med bolj zahtevne ali vsakdanje dejavnosti življenja, kot so kopanje, oblačenje, odvajanje in hranjenje. Če oseba z demenco najbolje deluje ob določenih obdobjih dneva, pa razporedimo najzahtevnejša opravila prav v tem obdobju, ko bo oseba najbolj zbrana.