Številne možganske spremembe imajo posledice, ki jih komaj zaznamo, druge pa lahko močno vplivajo na našo kvaliteto življenja. V nadaljevanju si bomo pogledali, katere kognitivne sposobnosti se s staranjem poslabšajo, kaj je “normalno” in kdaj pričakujemo preveč od spomina ter naših možganov.

Kratkotrajni spomin

Iz različnih razlogov se kratkotrajni spomin, ki mu pravimo tudi delovni spomin in nam omogoča spominjanje, kaj v nekem določenem trenutku naredimo, s staranjem slabša. Starejše osebe imajo odličen dolgotrajni spomin, s katerim prikličejo vse podrobnosti o prijateljih iz otroštva, mestu, v katerem so odraščali in filmih, ki so jih videli v srednji šoli. Pozabijo pa, ali so vzeli zdravilo in kje so odložili očala pred nekaj minutami. Obstajata dve vrsti kratkotrajnega spomina: vizualni in verbalni kratkotrajni spomin. Vizualni kratkotrajni spomin (barva knjige, ki smo jo brali) začne pešati že po 20. letu starosti, nasprotno pa se verbalni kratkotrajni spomin (besede, črke, številke) z leti izboljšuje, če ni kakšnega zdravstvenega razloga, kot sta na primer demenca ali depresija, ki to preprečujeta. Medtem, ko se delovni ali kratkotrajni spomin za pomnjenje informacij, ki so nove in nepovezane z znanimi stvarmi, s staranjem slabša, se lahko kratkotrajni spomin za znane stvari, na katere se dobro spoznamo, s staranjem izboljšuje. Več informacij kot torej dobimo z leti, boljši bo spomin v starosti. 

Epizodični spomin

Ko imamo različne spomine na podobne dogodke ali prostore, možgani ustvarijo spominske sledi, ki vsebujejo informacije za točno določen dogodek ali epizodo. To je epizodični spomin. Sčasoma se spomini na vsak posamezen dogodek povežejo in postanejo del našega osebnega znanja – na primer o mestu, v katerem smo odraščali, ali o starem prijatelju. Takšen dolgotrajni spomin za dejstva, ki se imenuje tudi semantični spomin, se s staranjem ohranja. Natančnih podrobnosti o določenem dogodku se bomo spominjali le, če je bil ta dogodek tudi pomemben za nas (kot sta recimo poroka in selitev v novo hišo). Spomini na druge dogodke običajno zbledijo. Najbrž se ne bomo spomnili, kaj se je zgodilo na nek običajen konec tedna pred desetimi leti ali kaj smo imeli za zajtrk prvi torek v juniju, leta 1995. Informacija, ki je povezana z določeno epizodo, se z leti vedno bolj izgublja, tako, da se tudi ne bomo več spomnili, kaj smo imeli včeraj za zajtrk. To pojasnjuje, zakaj se starejše osebe spominjajo dogodkov iz davne preteklosti, vendar pogosto pozabijo, kaj so počele pred nekaj dnevi. Kljub temu, da se vizualni kratkotrajni in epizodični spomin s staranjem slabšata, prav tako prospektivni spomin (spominjanje, kaj bomo naredili v prihodnosti), pa se semantični spomin ali znanje z leti izboljšuje, kar lahko pogosto nadomesti vrzeli v vizualnem kratkotrajnem epizodičnem spominu.

Osredotočenost

S staranjem se slabša tudi sposobnost osredotočanja in zbranosti. To pomeni, da bo trajalo dlje časa, preden bomo recimo knjigo prebrali do konca. Kar hitro nas lahko zmotijo hrup ali druge okoliščine, ki zahtevajo našo pozornost. Branje knjige ob gledanju televizije je za nekatere velik izziv, za druge preprosto nemogoče. Če pri sebi opazimo moteče dejavnike je pomembno, da si okolje prilagodimo do te mere, da v njem čutimo umirjenost in sproščenost ob opravljanju aktivnosti za katero vemo, da od nas zahteva večjo mero napora.

Hitrost

S staranjem se slabšata odzivni čas in hitrost, s katero predelamo informacijo. To ne pomeni le, da naši možgani potrebujejo več časa za predelavo informacij, temveč se tudi naše telo odziva počasneje. Pomembno je, da smo pozorni in zagotovimo, da te običajne spremembe ne vplivajo na našo sposobnost pri vožnji avtomobila ali opravljanju določenih nalog, ki zahtevajo odzivnost v delčku sekunde. Upočasnjeno delovanje lahko nadomestimo s tem, da se učimo in pomnimo stvari, ki so za nas pomembne.