Prednosti terapije z lutko

Terapevtske lutke imajo široko področje uporabe v terapevtske namene. Uporabljajo se v logopediji, delovni terapiji, otroški psihologiji in psihiatriji ter pri odraslih z motnjami v razvoju.
Apolonija Rajh
28/03/2021

Foto: Freepik/everyonephoto

Čustveni in komunikativni dostop do osebe z demenco, ki ga sicer ni več mogoče doseči z neposrednim besednim nagovarjanjem, lahko vzpostavimo preko terapevtskih lutk. Te lahko popolnoma prevzamejo vlogo ljubljene osebe. Zaradi mehkega telesa, velikosti in zgradbe obraza (oči, nos, usta, ušesa in lasje) ter gibljivih okončin, vzbudijo v uporabniku naklonjenost, zaupanje in občutek za skrb. Z njihovo uporabo zmanjšamo anksioznost in stres pri osebah s pomanjkanjem senzoričnega razvoja. Osebe razvijejo empatijo do lutk, vzpostavijo se nova čustva, lutka podpira njihov razvoj in spodbuja razumevanje čustev.

Terapevtske lutke se uspešno uporabljajo tudi pri osebah z demenco. Lutke jim izboljšajo  počutje in povečajo občutek varnosti. Empatični odnos med osebo z demenco in lutko omogoča, da se osebe umirijo zmanjša pa se tudi agresivnost. Dr. Ivo Cilesi iz Bergama v Italiji ugotavlja, da je uvedba terapevtskih lutk pokazala, da je dajanje sedativov bolnikom z vedenjskimi in duševnimi motnjami mogoče zmanjšati, če v terapijo vključimo lutke.

Tudi raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Psychology o terapiji z lutkami govori kot o nefarmakološkem posegu, namenjenemu zmanjšanju vedenjskih in psiholoških motenj pri institucionaliziranih bolnikih z demenco. Kot negovalno orodje je bila ta terapija vključena v kontekst ustanov za dolgotrajno oskrbo, v katerih potreba po iskanju rešitev za kognitivne, vedenjske in čustvene težave, ki jih kažejo osebe z demenco, izpolnjuje glavni cilj razvoja dobrih praks oskrbe, osredotočenih na uporabnike in njihove potrebe. Rezultati raziskave podpirajo učinkovitost terapije z lutkami pri spodbujanju in ohranjanju efektivno-odnosne razsežnosti navezanosti in skrbi ter pozornosti in raziskovanja pri bolnikih z napredovalnim stadijem demence. Rezultati raziskave kažejo, da terapija z lutkami spodbuja klinično pomembne izboljšave v sposobnosti povezovanja z okolico. To je lahko pomembno za obvladovanje in oskrbo bolnikov z demenco.

Vedenjske in čustvene motnje pri ljudeh s kognitivnimi motnjami so v resnici zelo pomembne v smislu človeških in finančnih stroškov in so bile v središču več študij, ki za zdravljenje vedenjskih in psiholoških motenj pri bolnikih z demenco priporočajo uporabo nefarmakoloških posegov v kombinaciji z zdravili, ki lahko upoštevajo zgodovino, interese in zmožnosti osebe. Terapija z lutkami kot nefarmakološki poseg za ljudi v napredni fazi demence je v skladu s temi smernicami, njene koristi pa segajo tudi v druge vidike človekovega življenja (vedenje, razpoloženje, čustva, kognicija, afektivnost in socialnost), kot predlaga več znanstvenih del.

Pregledni znanstveni članek so izdali tudi slovenski strokovnjaki, ki v njem raziskujejo, kako terapija z lutko vpliva na osebe z demenco glede na povezanost, družabne stike, dobro počutje in ugodje. Avtorji ugotavljajo, da je za iskanje smisla življenja, doseganja dobrega počutja in vzpostavitve povezanosti osebe z demenco z drugimi, lahko terapija z lutko zelo uporaben nefarmakološki pristop, pri katerem so rezultati vidni že po zelo kratkem času.

Pezzati R, Molteni V, Bani M, et al. Can Doll therapy preserve or promote attachment in people with cognitive, behavioral, and emotional problems? A pilot study in institutionalized patients with dementia. Front Psychol. 2014;5:342. Published 2014 Apr 21. doi:10.3389/fpsyg.2014.00342

Mlinar Reljić, Nataša & Fekonja, Zvonka & Mulej, Jasna & Kmetec, Sergej & Pajnkihar, Majda. (2019). Vpliv terapije z lutko na življenje oseb, obolelih za demenco. Obzornik zdravstvene nege. 53. https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.3.2974. 

Morda vas bo zanimalo tudi: 

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

NAVODILA ZA VAJE S TERAPEVTSKO ŽOGO

Sistem terapevtske žoge temelji na mnogoterosti kinestetičnih občutkov pri kotaljenju, vodenju, podajanju, metanju in lovljenju. Njen glavni cilj je optimalno ohranjanje in razvijanje gibalnih sposobnosti, predvsem koordinacije gibanja in ravnotežja.

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Senzorična stimulacija pri osebah z demenco

Dotik je eno najpomembnejših čutil, preko katerega lahko raziskujemo, spoznavamo in se učimo. S pomočjo terapevtskega pristopa senzorične stimulacije lahko blažimo motnje senzornega procesiranja pri osebah z demenco.

e-Obvestilnik

Spremljajte najnovejše prispevke in bodite pravočasno obveščeni o novih ponudbah.